28.08.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri - Uroš Seničar (open mic), Andrej Colarič, Jurko Starc, Jure Murko

29.08.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri - Zijah A Sokolović: "Medigre 0-24 " (kabare)

30.08.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri -  Vanči Žorž (open mic), Janez Usenik

31.08.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri - Perica Jerkovič, Mladen Pahovič, Boštjan Gorenc - Pižama - Komikaze v kosih

02.09.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri - Dušan Tomič - Dule (open mic) , Stojan Stojič, Vid Valič

03.09.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri - Tadej Toš - Hamlet

04.09.2008 - Maribor - Naskov dvorec - ob  20.uri - Sara Horžen (open mic), Martina Ipša, Lucija Ćirović

Prizorišce Naskov dvorec, Vetrinjska ul. 30, ODER STAND UP KOMEDIJE - ob 22. uri

Na odru Stand up komedije v Naskovem dvorcu, bodo gledalci imeli edino priložnost v Sloveniji, videti v 16 vecerih najboljše domace in hrvaške Stand up komike in s tem napredek pri nas še zmeraj novega žanra, ki pa postaja vedno bolj priljubljen.

Opravili smo izbor najboljših 24 slovenskih in 7 hrvaških komikov.

Letos smo uvedli tudi kategorijo open mic, v kateri se bo predstavilo 10 talentiranih, še neuveljavljenih stand up komikov.

Optimisé par

Anglais

Albanais

Arabe

Bulgare

Catalan

Chinois

Croate

Tchèque

Danois

Néerlandais

Estonien

Philippin

Finnois

Français

Galicien

Allemand

Grec

Hébreu

Hindi

Hongrois

Indonésien

Italien

Japonais

Coréen

Letton

Lituanien

Maltais

Norvégien

Polonais

Portugais

Roumain

Russe

Serbe

Slovaque

Slovène

Espagnol

Suédois

Thaï

Turc

Ukrainien

Vietnamien

Serijo vecerov smo uspešno otvorili s smejalnim vecerom 30.4.2008 ob 20. uri in sicer so vas zabavali Stojan Stojic, Jurko Starc, Jure Murko, ter open mic. Smejalni vecer pa je na svoj edinstven nacin povezovala Martina Ipša.

Tokrat v sredo 28.5.2008 v Menzi pri koritu naslednji nastopajoci:

Click Here To View Event

 
Pridite pravocasno, da ne ostanete zunaj :)

PORTRET: Martina Ipsa, stand-up komicarka

(avtorica: Suzana  Tratnik, objavljeno v reviji NAROBE)

»CE NE BI GOVORILA O TEM, KAR SEM, BI SE MI ZDELO, DA LAZEM«

O tem, da v Sloveniji obstaja stand-up komicarka Martina, ki povrhu vsega ne skriva svoje spolne usmerjenosti, sem slisala ze pred mnogimi meseci. Pa nisem cisto verjela, dokler je nisem videla v zivo na 4. veceru gejevsko-lezbicne literature v Galeriji Skuc. Takrat mi je postalo jasno, da se Martina Ipsa ne sali, ko se sali.

Ptujcanka, rojena v Varazdinu na Hrvaskem, mi je med pogovorom potrdila, da stand-up komedija nikakor ni pripovedovanje starih vicev, se manj zgolj pokanje sal. Ta zvrst odrskega nastopa kratko malo pomeni: vstani in povej. Torej: izrazi svoje stalisce. Seveda tako, da pritegnes in prepricas publiko. Kar se je Martini nedvomno posrecilo se pred njenimi petindvajsetimi leti. Zanimalo me je, kaksna je bila njena pot do odra in kako clovek sploh ugotovi, da ga privlaci umetnost, ki je pri nas se vedno slabo razvita in poznana. Sprva je sodelovala pri MGS (Mladinskem gledaliskem studiju) na Ptuju, veliko je pisala in svoja dela predstavljala na literarnih vecerih. Tudi tako se je ucila izrazanja svojega mnenja v javnosti. Pomembna so bila tudi potovanja. Ko je bivala v hostleu v Edinburghu na Skotskem, je prvic videla stand-up komika na delu – ker mu je zmanjkalo denarja za vlak, je nastopil in tako zbral prispevke. Ta izkusnja je bila za Martino kljucna, saj je takoj vedela, da je to tisto, kar bi zelela v zivljenju poceti. Ker seveda zelja in talent nista dovolj, se je tehnike ucila pri Zeljku Vukmirici, priznanem hrvaskem igralcu in mojstru stand-up komedije. Izobrazevanje, ki traja 60 ur, se zakljuci s produkcijo. Sama je bila presenecena nad tem, koliko se je bilo treba nauciti in koliko znanja je v resnici potrebno za to, da naredis dober nastop. Tovrstna komedija je ena tistih stvari, ki izgledajo zelo preproste, so pa vse prej kot to, ko sam stojis na odru. Kaj naredis s pridobljenim znanjem, je slednjic odvisno od tega, koliko si pripravljen delati naprej. Toda garanje se splaca, ce te privlacijo oder, sam nastop, publika, adrenalin in smeh.

Martina nastopa sele eno leto, za seboj pa ima ze vec kot 20 nastopov na razlicnih krajih. Prvi nastop in hkrati predstavitev dosezkov cele skupine je bil v Chill out Caffeju v Mariboru. Najveckrat nastopa z Daliborjem Bozicem, v vecji skupini pa so se Tanja Volf, Bostjan Cresnik in Klemen Mauhler. Ker so dobili novo, cisto svezo generacijo komikov, se seznam sodelujocih siri.

Katera pa so sploh »orodja« komika, ki stoji sam na odru? Besede, misli, lastno telo, gibanje, odzivnost publike? Martina se strinja z nastetim, vseh poslovnih skrivnosti pa nam ne misli izdati. Bistveno je seveda vprasanje, kako narediti privlacen nastop. Sama se opira prav na obcinstvo. Kot stand-up komicarka ustvarja vzdusje skupaj s publiko, saj druge moznosti pravzaprav nima. Mora zacutiti obcinstvo in to mora zacutiti njo. Energijo pa crpa iz tega, ker pac pocne nekaj, kar ima zelo rada, in to je seveda opazno. Stand-up komedija je stvar domisljije, hitrih reakcij, predvsem pa inteligence. Ne gre pa pozabiti se veliko dela, saj je za posamezen nastop potrebno veliko pisanja, iskanja tem in tudi priprav, prav zato, da na koncu ne prodajas obrabljenih sal. Za posamezen nastop se pripravi tako, da si vzame cas za sprostitev, preden gre na oder. Raje pride prej in se preprica, da je vse pripravljeno: osvetljava, ozvocenje in tako naprej. Ker ima teme pripravljene vnaprej, dobro ve, kje se zacnejo in koncajo. Vse, kar se zgodi vmes, pa je stvar interakcije z obcinstvom. Ce dobi navdih od gledalcev in gledalk, jo lahko odnese tudi v drugo smer in skupaj z njimi naredi cisto nov nastop. 

Martina vidi svojo veliko kvaliteto v tem, da se hitro znajde in da nikoli ne podcenjuje publike. A ne podcenjuje niti sebe. Najbrz je zato s svojimi temami prodrla tudi pri strejt publiki. Eden njenih prvih nastopov je bil namrec na kmeckem turizmu. Na zacetku jo je skrbelo, kaksen bo odziv, saj je bila publika se nekoliko starejsa. Kljub temu je ni bilo prevec strah iz preprostega razloga: vedela je, da govori resnico. Nikoli se ne prikazuje kot nerazumljeno zrtev ali pa kot »drugacno«.

»Sem samo jaz,« meni Martina, »in ta 'jaz' ima enake probleme v partnerski zvezi kot vsi drugi. To obcinstvo prepozna, sprejme in temu se lahko tudi smeje.«

Martina je svoj nastop v Skucu za..ela s saljivo pripombo, da ni aktivistka – ker ze dolgo ni bila telesno aktivna. Toda coming-out na odru je gotovo oblika nevsiljivega, a nic manj pogumnega izrazanja stalisca. Je imela kdaj pomisleke, kaksne bi bile posledice, ce bo na odru govorila o tem, da je lezbijka?

»Ce sem naredila coming out?« se sprasuje Martina. »Ja, morda sem ga na neki nacin, vendar nisem zato izbrala teme. Sem samo to, kar sem. Ce o tem ne bi govorila, bi se mi zdelo, da lazem. Da skrivam stvar, ki je zame tako normalna kot vse drugo. Ce skrivamo nekaj, o cemer hocemo druge prepricati, da je to obicajno … Zakaj bi nam potem verjeli, da je normalno? ..e kaj skrivas, potem ze mora biti nekaj narobe, ne?« Ne glede na to, kje je nastopala, se nikoli ni dozivela slabega odziva in z vsakim nastopom se je naucila veliko novega. Ker je sama kul s tem, kar je in pocne, so tudi drugi …

Za konec pa se neizogibno vprasanje: Ali je pri nas mogoce preziveti kot stand-up komicarka? Martina se posali, da bo to kmalu odkrila. In upa, da ne bo stradajoca umetnica. Zeli si, da bi stand-up komedija pri nas zazivela tako kot je po svetu. Letos ze pripravljajo svoj oder na festivalu Lent in ustvarjajo svoj cisto pravi klubski prostor, tako da nacrtov ne primanjkuje. O uspehu je prepricana, saj ne sodi med ljudi, ki bi zlahka obupali.

Suzana Tratnik

Delavnice stand up komedije z Zeljkom Vukmirico

Umetnost javnega nastopanja je bila v druzbi od nekdaj cenjena vrlina.  Vsakodnevno zivljenje prinasa razlicne situacije, v katerih nas javni nastop ustvarja izraz nasi osebnosti in prikazuje nas odnos do sogovornika in druzbe, v kateri zivimo.
Ker je komunikacija vedno bolj enosmerna - racunalnik, televizija, radio, film, tiskovine in video, se pri ljudeh v vedno vecji meri pojavlja potreba po zivi dvosmerni komunikaciji. Ljudje zelijo slisati svojega somescana, sokrajana, sodrzavljana v zivo.
Forma je vedno ista, clovek vstane in pove svojo misel. Predstavlja svojo osebnost. Potrebne je kar nekaj spretnosti javnega nastopanja, da bi bili tocno tisto, kar smo, in da publika slisi tocno tisto, kar govornik zeli povedati.

Izobrazevanje poteka skozi naslednje  sklope:

PSIHOFIZICNA PRIPRAVA: ucenje tehnike, kako uravnovesati psihicne in fizicne spremembe v zivem nastopu.
PISANJE ZIVEGA GOVORA: razumevanje razlike med pisanim in govornim besedilom, oziroma kako se literarno spreminja v govorno.
KONFRONTACIJA S PUBLIKO: osnove komunikacije z avditorijem.
POVRATNA INFORMACIJA: samokriticni pogled in videoanaliza.

URNIK DELAVNIC 2008 :

Uvodno srecanje, na katerem se bodo predstavili kandidati za delavnice in predavateljeva predstavitev programa.

1.  sklop (pet. in sob.)
1. NARAVA CLOVESKEGA POGLEDA
2. VEDENJE V PROSTORU  
3. DRZANJE  RAVNOTEZJA  – DESKA    
4. NEVTRALNO OBNASANJE IN SPROSCENOST (BUTO)

2. sklop (pet. in sob.)
5. CHORUS (ZBOR)
6. NEVTRALNA MASKA
7. CHORUS (ZBOR)
8. PING PONG

3. sklop (pet. in sob.)
9. CHORUS (ZBOR)
10. ZNACAJI
11. INTERVJU
12. INTERVJU

4. sklop (pet. in sob.)
13. DOMINANTA – PING PONG
14. ZGODBA
15. ODER - MIKROFON - REFLEKTOR
16. ODHOD

5. sklop (pet. in sob.)

17. IZDELAVA PROGRAMA NASTOPA
18. KONFRONTACIJA S PUBLIKO
19. VIDEO PREGLED IN SAMOKRITIKA
20. NASTOP V KLUBU

Kdo vodi delavnico?

Zeljko Vukmirica, rojen v Zagrebu leta 1953, je 1976 diplomiral na Akademiji za gledalisce, film in televizijo pri profesorju Hajdarhodzicu. Bil je clan gledalisca ITD in soustanovitelj gledaliske delavnice Pozdravi, ki je v sedemdesetih letih zela mednarodne uspehe.

Tri leta kasneje je bil  profesor igranja prvi generaciji v igralskem studiu  Hrvaskega narodnega gledalisca v Splitu.

Svojo samostojno kariero pricne s predstavo Zgodovina moje neumnosti, ki je bila med leti 1979 in 1989 uprizorjena priblizno 900 krat. 1984 postane clan dramskega gledalisca Gavella.  Da bi izboljsal svojo igralsko tehniko, je leto dni prezivel v Parizu, kjer ga je vodil tamkajsnji profesor Akademije za gledalisko umetnost, Mario Gonzalles. Kmalu se je zblizal s pisateljem Dinkom Stambakom, ki je tvoril jedro hrvaskega intelektualnega kroga v Parizu. Po vrnitvi domov v iskanju »nove opere« skupaj z Srdjanom Soricem ustanovita igralski laboratorij, ki je zaslovel s predstavo Gluhlampe.

Skupaj z Ruicem je koproducent filma Nausikaja, ki je bil leta 1996 nominiran za Oskarja. Trenutno dela v gledaliscu EXIT v Zagrebu.

Kaj pravi Zeljko o sebi

„Kot igralec sem se prvic preizkusil pri stirinajstih letih v filmu.  Pri petnajstih sem delal na zagrebskem radiu – oddelku za otrosko gledalisce. Leto pozneje sem se pridruzil Mladinskemu gledaliscu v Zagrebu. Izkusnje, ki sem jih dobil z glavno vlogo v uspesnem muzikalu Macka Jingis Khan so pripomogle k mojemu spoznanju, kaj zelim poceti v zivljenju.
Kmalu smo nekateri igralci moje generacije skupaj z naso predavateljico Ivico Boban  ustanovili gledalisko delavnico Pozdravi. Nasa prva predstava, Les salutations (Pozdravi) avtorja E. Ionesca, je bila velik uspeh tako doma kot v tujini. Turneja je potekala po Italiji, Nemciji, Rusiji, Franciji, Spaniji, Venezueli, Kolumbiji, Mehiki, Panami, Gvatemali, Kostariki in Poljski. Predstavo smo odigrali stiristo krat.  To so bili dnevi fizicnega gledalisca.

Nas uspeh nam je omogocil, da se srecamo s taksnimi umetniki kot so Barba,   Grotowsky, Brook, Lecoque, Mario Gonzales, Theatre del Soleil in Cecilly Berry. Izkusnje, ki sem jih dobil na teh srecanjih, so izjemno dragocene. V okviru delavnice so nastale predstave Pozdravi, Komedija…, Cekov, Drzic, Hekuba, Klovni in druge.
Potem, ko sem eno leto predaval na Akademiji za gledalisce, film in televizijo v Zagrebu, se mi je ponudila priloznost ustanoviti igralski studio, ki bi temeljil na Hrvaskem narodnem gledaliscu. Uspelo nam je izsolati generacijo vodilnih hrvaskih igralcev.
Med leti 1984 in 1991 sem bil clan dramskega gledalisca Gavella in med drugim igral v delih Shakespeareja, Cehova, Beumarchaisa, Horwatha, Müllerja in Stopparda. Napisal sem stiri predstave: Zgodovina moje neumnosti, Kharmsalies, Urejena realnost in Gluhlampe, ki so bile uprizorjene vec kot tisoc krat. Ustvaril sem vec kot dvesto ur televizijskega programa za neodvisno televizijsko hiso OTV.

Igral sem v vec filmih, med katerimi je najbolj znan Stoppardov Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva, skupaj z Richardom Dreyfussom, Garyem Oldmanom in Timom Rothom. 

Moje pedagoske izkusnje vkljucujejo delavnice v Svici in na Islandiji. Skupaj z Ruicem sem reziral film Nausikaja, ki je bil leta 1996 nominiran za Oskarja. Trenutno igram svoja lastna dela. Ustanovil sem igralski laboratorij ActLab.

Leta 1975 sem se porocil z Melanie, s katero imava dva otroka."

Razpis za sodelovanje na delavnicah

Dramsko drustvo mariborska umetnisko kulturna iniciativa – MUKI in Stand up comedy klub objavljata razpis za sodelovanje na „STAND UP – DELAVNICAH KOMEDIJE 2008" pod mentorstvom Zeljka Vukmirice.

Razpisano stevilo mest: 20
Zacetek delavnic: jesen 2008

Trajanje delavnic: 60 ur

Kraj delavnic: Maribor oz. Ljubljana
Cena participacije: 
Rok prijave:  avgust 2008

Od vseh prijavljenih bodo izbrani le najprimernejsi kandidati in kandidatke, ki bodo o udelezbi obvesceni najkasneje do ...
Za udelezence iz drugih krajev lahko organiziramo nocitev po ugodni ceni.
Prijavnico lahko posljete  po elektronski posti na naslov standupcomedyklub@gmail.com

ali po klasicni posti na naslov:

Dramsko drustvo MUKI, Cankarjeva ul. 26, 2000 Maribor, s pripisom „ZA STAND UP DELAVNICO. Za dodatne informacije smo vam na voljo preko elektronske poste: standupcomedyklub@gmail.com

ali na telefonski stevilki:

041/441-540, Janja Zdolsek,

vodja marketinga in organizacije Stand up comedy kluba

JURKO STARC, CLAN KLUBA;

Sem clovek, ki rad ustvarja. Predvsem ljubim ustvarjanje besed, torej pisanje. Ljudje, ki me poznajo, pravijo, da se nisem rodil v pravem casu. Nimam pojma kaj to pomeni, ker se meni itak noben cas ne zdi "taprav". Kar pa verjetno pomeni, da zivim bodisi v pravem casu, bodisi v brezcasju. In to je super, saj se mi relativno jebe za kaos, ki se vrtinci okrog. Za stand-up sem se odlocil, ker mi omogoca ustvarjanje z besedami ze na drugacen nacin. Predvsem pa zato, ker mi omogoca govoriti resnico, brez tveganja, da me bo kdo prebutal. Kar pa verjetno le dokazuje, kako hudo naiven sem. Jebiga!

STOJAN STOJIC (STOJKO), CLAN KLUBA;

Najlepsi zvok je smeh. Ze od nekdaj uzivam v smehu drugih ce se smejejo meni mi to pomeni se dosti vec. Odkar sem videl Richard Pryor-ja in Dave Chappelle-a na TV sem nedvomno  nasel svoj poklic. Stand-up je meni nekaj nepopisljivega. In KONCNO se mi je uresnicila najbol pricakovana zelja. Da se Stand-up razvija tudi v Sloveniji. Moj stand-up temelji na opazovanju okolice. Sem Opazovalec na odru pa tudi porocevalec.

ANDREJ COLARIC, CLAN KLUBA;
 
Za ukvarjanje s stand-up komedijo sem se odlocil tocno v tistem trenutku, ko sem si prvic v zivo ogledal stand-up nastop. :)
 
O mojem stand up-u:   Vsi vemo kako odrascajo najstniki v Ameriki, ker nam to povejo v skoraj vsakem filmu. Kako pa odrascamo v Sloveniji? Kaj moras naredit, da si kul? Skozi moj stand-up skusam povzeti tiste najbolj nerodne in nesigurne polozaje, ki se kot nalasc pojavijo ravno v puberteti. :)

ZVONKO(MARKO KORENJAK),CLAN KLUBA;
 
Zvonko je uglajen in "postirkan" mamin sincek, ki odkriva kam je slovenscina skrila pristne slovenske kletvice in psovke. Je zaprisezen ljubitelj slovenske vulgarne lingvistike in kot doktor poucuje tako izvor kot tudi pravilno uporabo kletvic in psovk. Njegovo delo izhaja iz preproste ugotovitve: tako kot lepa notranja custvena stanja potrebujejo lepe besede, tako grda potrebujejo kletvice in psovke, zato je njegov moto: Dajmo klet, slovensko klet in predvsem PRA(VI)LNO klet.

RASTISLAV RASTKO TEPINA,CLAN KLUBA;

-lajnar kranjski. Gledaliski clovek ze od rojstva. Ortodoksni Gorenjec. Glede skrtosti do samega sebe,seveda. Pri stand up nastopanju mi je najbolj drago to, da lahko publiki predstavljam moje komentiranje zivljenja v ponorelem svetu, ki nas vsakodnevno obdaja. In seveda izpovedati se o stevilnih custvenih viharjih, ki se mi dogajajo v moji prenapolnjenih glavah. Izpoved o moji obcutljivi dusi, ki jo uspesno dusim z brezveznimi skrbmi in crnogledostjo. Najbolj me navdusuje pri tem nastopanju celotno razpolozenje neposrednega stika z obcinstvom ter zgoscenost podajanja humorja. Sicer pa, ve se, kako je pri stand-uperjih: edino delo, delo in se enkrat delo prinasa rezultate. Kar je za lenuha mojega kova en velik STRUP!!!

JURE MURKO , CLAN KLUBA,

moje stand-up ime:  M.J. MURKO - 
 M.J. (Mental Jockey) MURKO je Zemljan, ki, s svojimi tremi ocmi in dvema glavama, igra mentalni tetris z vsakdanjimi recmi, ekstremnimi oblikami cloveskega vedenja, tabuji in statistiko. In glede na to da zivi v Sloveniji, ni bojazni, da bi mu zmanjkalo idej...

TIN GRABNAR, CLAN KLUBA – In zivljenje je lepse