HOMO STUPIDUS - Vsakdo vidi le tisto, kar želi videti!
GRAVEYARD METAL ima za nas dvojno simboliko:
- Navezanost na žalsko metal sceno in njene pionirje EPIDEMIC ZONE, katerih pojav je svojevrsten sociološki fenomen. Kljub družbeno strukturni omejitvi, ki jo je definiral tedanji politicni sistem, so se iz ruralnega podeželja razvili in predstavljali edinstven primerek hard cora oz. thrash metala. Lahko bi rekli, da so revolucionarno ost tedanje delavske mladine zasukali proti oblasti, proti omejenosti, proti represiji…
- Drugoten pomen bi lahko iskali v simboliki pokopališca. Sorodno z Oswaldom Spenglerjem in njegovi ideji o propadu zahodnih civilizacij, se rojeva tudi naše ustvarjanje. Propad opažamo v potrošniškem redefiniranju vrednostnega sistema, v mimobežni koeksistenci, apaticnosti, utrjevanju vzorcev odvisnosti, v neosebni avtoriteti, ki nas spreminja v novodobne hlapce Jerneje …
Skupina Interceptor je bila že pokopana. Ležala je globoko v grobu, pa vendar...
Nam je vcepljena dogma o vstajenju. Tako mi Vam vcepljamo svojo dogmo. Svojo resnico. Svoj pogled. Brez navezanosti na masovno potrošnjo, oblast, družbeno moc …
Naša moc je nemoc dominantnega kulturnega vzorca, je njegov neuspeh, je prikrita resnica, je laž, ki visi na obrazu elite ...
Da bomo jasni! Smo predstavniki marginaliziranih. Skupine, ustvarjene s konfliktom s pomembnimi drugimi. Smo zrcalna slika tega konflikta in s tem tudi realna slika družbe kot takšne.
..Odrasli grupirajo mladostnike, jih opredelijo kot problem in vendar se moramo vprašati, ali se ta problem nanaša na nekaj v mladostniku ali pa izraža trditev o naši družbi...
E. Friedenburg
V procesu našega vstajenja, ki se je zgodilo po domace v Šešcah (" šeš šeš Šešce " skratka 666), je nastal Homo stupidus. Projek, rojen kot posledica te družbe, ki se kot Phoenix dviga iz pepela, da zaživi v cistejši, trajnejši obliki.
Naš umetniški/glasbeni projekt Homo stupidus predstavlja ogledalo družbe. V ospredju sta POLITIKA in CERKEV kot predstavnika najbolje organiziranega, legaliziranega in manipulativno legitimiranega kriminala.
Želja in cilj elite oblasti je, da se množica ukvarja z malimi stvarmi (rasizem, nacionalizem, antisemitizem, ksenofobija, himne, zastave ....). Storili bodo vse, da clovek spregleda vzroke za njegovo pozicijo v družbi. Preusmerja se pozornost na tako imenovane "grešne kozle". Na marginalce, katerih družbeni položaj, že tako sam po sebi, ni zavidljiv. Takšen odnos obcutimo kot žalitev cloveškega dostojanstva, kot manipulacijo, ki rojeva naš glasbeni odpor.
Ne želimo vstopati v politicne organizacije. Vemo, da je vstop v politicno elito prakticno nemogoc, demokracija pa zgolj idealno tipski konstrukt. Samo še ena izmed številnih matric, ustvarjenih za podrejanje in izkorišcanje ljudi. Vseeno pa ne bomo zavrgli pravice do izražanja politicne misli, do kritiziranja politicnih organizacij oz. do politicne akcije nasploh. Želimo jasno povedati, da nismo apaticni! Želimo vzpostaviti alternativni nacin širjenja politicne ideje skozi naše umetniško ustvarjanje. Skozi glasbo!
Ko se je religija vsaj teoreticno postavila v ozadje in je danes država, kot posledica sekularizacije, definirana preko pravno-racionalnega delovanja, opažamo, da se ni veliko spremenilo. Spremenjena je zgolj fasada, avtoriteta, kateri se podrejamo. Še vedno so naše roke okovane, naš um pa programiran s podatki, ki omogocajo zgolj kontinuiteto podrejanja v zahodni kulturi.
Tržni mehanizem, ki se mu podrejamo, nas razoseblja, postavlja nas na raven produkta. Vsak med nami ima svojo ceno in tako tudi mi. Naša cena ni definirana v valuti, ki jo splošno priznavamo kot placilno sredstvo. Naša cena so ideali, ki nimajo veliko skupnega z materializmom. So pravice, ki jih zahtevamo zase, kot tudi za vsa ostala živa bitja tega planeta. Vsekakor nam lahko poskušate dokazati nasprotno. Takšno placilo sprejemamo brezpogojno.
Želimo izkoristiti medije! Vrniti manipulaciji manipulacijo! Ne želimo spodbujati samo oci, ki dojemajo zgolj površino. Želimo razvijati tudi preostali del senzomotoricnega aparata.
Želimo oblikovati konstrukte, ki provocirajo, ki podirajo obstojeca spoznanja, ki premikajo mejo med dovoljenim in nedovoljenim, med lepim in grdim …
S sebi lastno, a še dovolj prepoznavno metal ikonografijo in maskami, ki so delo Nejca Smodiša in Sebastjana Šeremeta (POLITIKA - klovn, CERKEV - kardinal, MOBOKRACIJA – podgana, KAPITAL – nacisticni vojak, HUDIC - užaljen, jezen in mašcevalen, BOG - VODJA 666 KLANA IN DEDIŠCINE PREDNIKOV), na svoj nacin karikiramo našo družbo, v kateri sta Bog in Hudic dandanes zamenjala vlogi ali pa celo postala eno in isto. Nova dvoedinost! Predstavnik inercije, zanicevanja in represije je cerkev kot organizacija. Njen voditelj, papež ali patriarh ali kdorkoli že, pa bolj ali manj sposoben manipulator, direktor podjetja, ki uspešno trži vrednote že stoletja.
Kje je tukaj sedaj individualizem, kje iskanje sebstva, kje individuum? Navadno se upor kolektivnim predstavam, kolektivnim definicijam vrednot rezultira v etiketiranju posameznikov z raznimi odklonskimi oznacbami. Zavedamo se svoje odklonskosti, ne potrebujemo potrditve mase, potrditve krdela, da bi se pocutili varne, vesele, zadovoljne ...
Ne mislimo izgubljati casa z razlago naših stališc predvsem zato, ker želimo to sporocati celostno. Preko naše glasbe, preko kreiranja simbolov, ustvarjanja besedil …
Predstavljamo metal subkulturo, ki hoce ostati v undergroundu in namesto da bi se poistovetili z dominantno maso, na svoj MIROVNI nacin izvajamo spremembe na sebi. Namesto nasilja, zanicevanja in laži, ki so produkt družbene strukture in njej lastnih institucij, svoje nezadovoljstvo oz. nestrinjanje z okolico manifestiramo na odru in tako obdelamo to negativno energijo, ki nas obdaja, v nekaj dobrega in pozitivnega. Fizicno prisilo uporabljajo tisti, ki jih je strah. Nas ni, saj gremo pri polni zavesti skozi življenje. Skozi življenje ne želimo iti "zadeti", marvec želimo biti "zadeti" od življenja. Naš cilj je, da kot posamezniki definiramo cilje, ki so izven potrošnje, ki nas ne zasužnjujejo, ne podrejajo, ki niso narcisoidni in ne teptajo drugih.
Naslovnica virtualnega glasbeno-umetniškega izdelka je delo Arturja Felicijana. Vizualizacijo razpadajocega sistema pa je zagrešil Master Fogy.
Na koncu glasbeno-umetniškega sporocila smo se poigrali z vizijo trboveljskega slikarja Benjamina Krežeta, z neko vrsto karikature cloveške prihodnosti. Želeli smo nazorno ponazoriti gnilo in bolno družbo. Obdobje, v katerem smo zgolj delovni stroj, potrošna roba. Digitalni mediji bodo povsem prevzeli funkcijo centralnega živcnega sistema. Ker se bodo tako spremenile naše življenjske navade, se ne bo spremenilo zgolj naše telo, temvec tudi naše kognitivne sposobnosti.
Sposobnosti dojemanja, kriticne presoje bodo odvec. Formalni nadzor bo dokoncno prodrl v vse pore družbenega življenja in izsesal še zadnje atome cloveškosti, humanosti...
Ta misel se vam mogoce zdi pretirana, absurdna ... Ko opazujemo našo okolico, so prvi znaki takšne napovedi vec kot ocitni. Zgroženo lahko opazujemo, kako se iz dneva v dan redefinirajo moralno-eticne vrednote, kako se preko nadzora nad vrednotami usmerja posameznike v življenjske stile, ki rojevajo številna duševna obolenja. Brez pomislekov, brez obžalovanja...
Dragi moji, ste zgolj sredstvo za ustvarjanje presežnega produkta. Ste zgolj številka v matematicni enacbi elite oblasti. Zavedajte se, da ni dalec dan, ko vas bodo prodali tisti, ki jim danes slepo sledite in zaupate.
Kot je že natancno povedal Peter Mlakar, bi naj bila vlada postavljena na moralnih vrednotah, vendar opaža, da je pogosto najslabša vlada tista, ki je najbolj moralna.
I LOVE Slovenija kricijo tisti, ki najbolj unicujejo in zatirajo individuum.
Cerkev in politicne organizacije lažejo, kradejo, ubijajo, posiljujejo... Izvajajo vsakršno vrsto nasilja nad svojimi "ovcicami", nad skrbno nadzorovanimi državljani. Ste opazili njihovo zaprepadenost in vsa možna opravicila, razlage, kadar se zgodi, da jih ljudstvo posnema v njihovih dejanjih (npr. pogosta streljanja na srednjih šolah v ZDA). Najlažje je žugati iz podesta in zanikati objektivno odgovornost za družbeno akcijo, za odklonskost, ki jo proizvajajo s svojimi ukrepi, dejanji. Opravicilo oziroma legitimizacija vseh sistemskih napak se je v preteklosti izvajala z naslanjanjem na cerkev, danes pa na novodobnega boga – na medijski aparat.
Epilog:
Cerkveno in politicno oblast naj se vrne narodu. Politik in duhovnik naj ne bosta vec placana poklica, temvec zgolj castna naziva. Ne nagrajujmo jih zgolj in samo z materialnimi nagradami. Njihovo poslanstvo se ne sme spustiti na materialno raven, saj tako privlaci najnižje v družbi. Ce tega ne verjamete, jim samo povejte, da želite moc, ki ste jim jo vi posredovali nazaj! Opazujte, kako bo vecina reagirala! Humano in nesebicno? Zagotovo NE!