V petek (25.03.08) so ob 23.45 Jalla Jallo obiskali tržna in zdravstvena inšpekcija ter 15 policajev (specialcev), ki so zahtevali upravna dovoljenja, spoštovanje protikadilskega zakona in dovoljenja za prodajo pijače. Vmes so kadilcem podelili kar nekaj položnic in strašili po dvorišču Metelkove. Ker Jalla Jalla, kakor tudi vsi ostali klubi na Metelkovi (z izjemo Gala Hale) te dokumentacije nimajo(naj bi se to urejalo na MOL-u), so jo poslali v postopek, kateremu bo verjetno sledilo ZAPRTJE JALLA JALLE!!! "Na srečo" ali pa zaradi strahu pred oblastjo, so bili vsi ostali klubi zaprti (le kam to pelje??) in je nasrkala (ponovno) samo Jalla Jalla!
Zato vse naše obiskovalce in podpornike prosimo za kakršno koli podporo pri boju za obstanek tega kulturnega prostora!! V NASPROTNEM PRIMERU BOMO PRAV KMALU ZAPRLI JALLA JALLO!!!
Na to so se že odzvali nekateri naši podporniki in zapisali:
Podpiramo vaš boj za obstoj vašega kluba, kot tudi same metelkove kot avtonomnega kulturnega centra. Brez nje bi Ljubljana veliko izgubila, kot tudi sama Slovenija.
Metelkova bi morala biti kulturno zaščitena, saj je zbirališče številnih domačih in tujih ustavrjalcev, v njenih prostorih pa potekajo tudi številni koncerti.
Z njenim zaprtjem bi alternativna kultura izgubila pomemben (če ne celo glavni) prostor v Sloveniji za izražanja svoje kulture. (Pismo podpore JallaJalli, Slovenski punk portal 31.03.08) 2.pismo z naslovom ČRNI OBLAKI: se zgrinjajo nad deželo Šentflorjansko. Smo res tako zaplankani, da bomo prav na hitro ostali brez edinih dveh kulturniško altrernativnih in kreativnih prostorov v Ljubljani? Ne vem, na koga bi se bolj jezila.... Na oblast (beri občino in državo), ker se ne zaveda, da sta tako Metelkova in Rog nekakšni oazi v ljubljanski sivini, ki ponujata vsaj nekaj raznovrstnega programa tako lokalcem kot tudi vsem turistom, ki znajo prve po številčnosti pogosto prekašati. In to prostovoljno in cenovno prijazno do plitvih žepov. Ali morda na obiskovalce obeh prostorov, ker se ne zganejo, ko pridejo na koncert, pa naletijo na zaklenjena vrata in se pač obrnejo in gredo drugam, namesto, da bi protestirali, se aktivirali, o tem govorili, obveščali, obešali na veliki zvon. Ali pa morda na Metelkovce same. Če že ne rahlo skregane med seboj, pa vsekakor ne pretirano sodelujoče. Kaj pa sicer že zlajnano geslo skupaj smo močnejši? Se vam v tem trenutku res zdi primeren čas, da vsak skrbi le za svojo rit? Ne pravim, da ni nobenega sodelovanja. Le premalo ga je. Bomo ta petek priča kakemu dogodku v podporo Metelkove? Bomo skupaj pričakali inšpekcijo in specialce? Se bo zgodilo karkoli? Ali bo vsak izza svojih vrat špegal, če se bo kje pojavil kak inšpektor in nato hitro zaklenil svoja vrata? Svoja vrata?! Haloooo! A ni Metelkova ena cona, eno mesto? Kot da nima že dovolj zunanjih sovražnikov.
Saj ste vsi ustvarjalci in smo vsi obiskovalci na istem, če se država ne bo spametovala. Bomo morali res s culo na rami iskati kulturni azil v kaki alternativi oz. kulturi sploh bolj naklonjeni deželi? Ljubljana brez Metelkove in Roga ni evropska prestolnica z vsaj približno pestrim kulturnim življenjem, ampak zakotno dolgočasno mestece nekje na senčni strani alp (In, 1.04.08).
"Sie wissen das nicht, aber sie tun es."
(Karl Marx, Das Kapital)
Uppsala,
v času, ki ga omenja Bratko (torej ko se je dalo zadeve reševati koliko toliko forumsko) -- pred petimi leti smo imeli natanko določeno tudi socialno strategijo AKC. Tikala se je, med drugim, tudi dostopne, ljudomile vstopnine ...
Za Jalline napake iz preteklosti ne morem odgovarjati, nisem niti advokat njenih delavcev, ki si želijo na koncert. Lahko jih samo opozarjam in podajam kritiko. In to redno počnem. Vesel sem, da takšnih reči ne jemljejo osebno. Zato so postali moji prijatelji -- ne pa obratno: namreč da bi to zdaj počel samo zato, ker so moji prijatelji od prej. V tem je velika razlika. Potem smo lahko skupaj javni kulturni delavci. Še najmanj sem pa užaljen, ker v ponedeljek nisem mogel v Galo. To sploh ni bistveno.
Bolj bistveno je, da nekateri ljudje na Metelkovi nočejo odgovarjati na vprašanja, ki so jim zastavljena, in so samozadostni. Napačno pojmovanje alternative in avtonomije, zlorabe javnega prostora se kopičijo. Sploh ne razumem, kako to, da se ljudje nočejo učiti, nočejo slišati. Neven Korda, denimo, tačas opravlja brezplačen pouk, pa večina misli, da je to kar tako. Malomaren odnos do scene, njenih dosežkov in historiata je povsem isto, kot počne Vasko Simoniti na drugi ravni (Kinoteka, Kinodvor, etc.)
Stvari namreč niso od včeraj.
Ekipa v Gromki je imela med letoma 1999 in 2003 prav tako brezplačen pouk, kako upravljati s klubom, pa se je dalo učiti redkokomu ... Sam sem bil neskončno vesel, da smo imeli nenehno navzoč kritično korekcijo -- filozofija, ekonomija, zgodovina klubovanja je bila na voljo vsak dan: Bibič, pokojni Brumen, Lešnik, Korda, Ivančić, občasnice in občasneži, cel "možganski trust" ... so s svojim velikim znanjem dihali z Gromko in bili pripravljeni opozarjati na kikse, nevarnosti, bistvene stvari. To je bil moj tretji, najbrž najpomembnejši faks v življenju. Kritika klubskega življenja je neobhodna, vitalnega pomena za kolektiv. Sicer je zaprt sam vase.
Ko sem pred tremi leti in pol srečal Kajo v mestu, mi je rekla, da je v Franciji srečala mojo kolegico Simono Maxim iz Romunije, jazzovsko promotorko ... Potem se je Kaji zareklo: "Nisem vedela, šele Simona mi je rekla, da ti tudi delaš koncerte!?" Sploh nisem bil užaljen, samo nisem in nisem mogel razumeti, kako da draga soseda Kaja, ki je vsak dan delala 120 metrov proč, ni vedela, s čim se ukvarjam. To je metelkovska realnost: ignoranca, osebna samopašnost, vrtičkarstvo ...
In potem smo po vseh naporih pri strahotni neizobraženosti, polizobraženosti. Očitno je preveč, če pričakujem, da bodo ljudje vedeli, kakšna je kulturna politika, zakaj inšpekcije prav zdaj, kakšne so taktike policije, oziroma se o tem vsaj nenehno spraševali. Od Bratka sem se naučil, da je soustvarjanje scene nenehno razbijanje glave in srca, 24-urno garaško delo, v primeri s katerim je Cankarjev dom milina ...
Zapišem, da se čudim, kako malo političega znanja ima uprava nekega prireditvenega prostora. Pa se zalotim, da gre odgovor povsem mimo. Mar ni stvar osnovne šole in ulice, pa bi človek že moral vedeti, kaj je to politika in da brez nje pač ne gre, naj jo hoče neoliberalno-konservativna klika še tako odpraviti. Torej. Politika v tem najosnovnejšem, za klub, za sceno pomembnem smislu je kratko malo: Kdo smo, kaj naj bi dobili, kako naj bi živeli?
Kaj naj počnem, če potem dobim odgovor, da "me ne zanima politika". Ja, kaj pa tako osebo potem sploh zanima, če svojega osebnega in javnega življenja ne začne pri politiki? Pa kdo ste, od kod ste, kaj hočete?
O tem, da je tudi teoretski napor delo, pa sploh ne bom zgubljal besed. Antiintelektualizem, ki se širi po Metelkovi, je enak zunanjemu, torej vladavini drhali, ki smo ji priča.
Žal, večina Metelkove se ta hip noče učiti. Še enkrat ponavljam -- na voljo so imeli in imajo spet (žal okrnjeno) brezplačno šolanje in kritiko za prvim voglom. Tega luksusa nima vsak plac na svetu. Na to sem strašno ponosen.
Kar zadeva papirje, btw, je bila Jalla edina, ki je Nevenu Kordu za študijske namene razgrnila papirje o poslovanju. Edina na Metelkovi. Ni bilo zaslediti kakšnih drastičnih odstopanj in posebnosti. (M.Zadnikar, 16.04.08)